Uporaba učnih zemljevidov in mikro predavanj (primer iz prakse)

Letošnjega marca sem bil gostujoči predavatelj pri predmetu »E-izobraževanje« na Dobi – Fakulteti za uporabne poslovne in družbene študije Maribor. Pri tem predmetu sem želel študentom predstaviti temeljne značilnosti spletnih učnih okolij (LMS) in orodij ter model priprave spletnih učnih vsebin za t.i. mikro učenje (več o tem modelu v prihodnjih prispevkih).

Ker je predmet, kot tudi celoten študijski program potekal kot študij na daljavo, sem izvedbo predavanja oblikoval temu primerno. Posebnost tovrstne oblike študija je, da običajno ni srečanj v živo v učilnici in celotna komunikacija med predavateljem / mentorjem  in študenti poteka preko spleta bodisi sinhrono (klepetalnica, webinar, videokonferenca), bodisi asinhrono (forumi, e-pošta). Poleg tega običajno študenti dobijo vnaprej pripravljena oziroma zbrana različna učna gradiva ali vire, ki jih morajo nato v določenem času obdelati in na podlagi njih pripraviti različne naloge kot skupina ali kot posameznik.

Nadaljuj z branjem

Enostavna tehnika, kako pomagati učencem pri pomnjenju

Dejstvo je, da se je vloga učiteljev/izobraževalcev spremenila. Učenci ne potrebujejo več učiteljev, da podajajo nove informacij. Učenci lahko slednje kjerkoli, samostojno pridobijo. In pri tem so zelo dobri. Zelo dobro znajo iskati in zbirati informacije iz najrazličnejših virov. Težava pa je, da jih ne znajo med seboj povezati v smiselno celoto, ne znajo jih uporabiti. Torej, kaj naj učitelji naredijo?

Pomagajo naj učencem razmišljati o pomenu posameznih informacij, pomagajo naj učencem pri pomnjenju. To pomeni, da ni v ospredju sama vsebina, ampak način, kako vsebino predstavimo, upoštevajoč kognitivno učno teorijo.

Nadaljuj z branjem

Trendi na področju e-izobraževanja za leto 2013

V prispevku za 50. številko HRM revije z naslovom »Hitro e-izobraževanje kot odziv na spremenjene učne navade in potrebe zaposlenih«, sem podala naša razmišljanja in ugotovitve glede  možnosti in interesa delodajalcev za razvijanje drugačnih oblik izobraževanja, ki bodo sledila novim trendom izobraževanja in učenja.

Hitre globalne spremembe od ljudi namreč zahtevajo tudi hitro prilagajanje, če le-ti želijo slediti tem spremembam. Hitro prilagajanje pa je povezano s stalnim učenjem. Vedno  pomembnejše postaja neformalno učenje. Tudi učne navade ter potrebe ljudi po znanjih so se temu primerno spremenile. Ljudje iščejo tista znanja, ki jih v danem trenutku potrebujejo za rešitev nekega problema. Ne učijo se več »na zalogo«, ker za to enostavno nimajo več časa. Informacijska tehnologija jim omogoča, da sami izbirajo, kaj se bodo učili in kdaj se bodo učili. Zaradi velike količine že izdelanih in prosto dostopnih učnih vsebin, izobraževalci spreminjajo svojo vlogo iz oblikovalcev učnih vsebin v kuratorje učnih vsebin, ki jih s pomočjo e-učnih tehnologij, čim hitreje in enostavneje posredujejo učencem.

Nadaljuj z branjem

Kako uporabiti sliko kot učni element

Nedavno sem si imel priložnost ogledati e-gradivo oziroma spletno učno vsebino, ki je vsebovalo relativno veliko grafičnih elementov (fotografije, ilustracije, razne skice, itd.). Najbolj mi je ostala v spominu prav posebna sličica, ki je bila ves čas prisotna v zgornjem desnem kotu. Bila je neke vrste maskota e-gradiva. Spraševal sem se, zakaj ji je avtor e-gradiva namenil toliko pozornosti v smislu prostora, ki ga je zasedla na zaslonu? Pravzaprav me je to vprašanje spodbudilo k pisanju tega prispevka.

Nadaljuj z branjem