v Izkušnje z e-izobraževanjem

Spletna učna skupnost kot odgovor na (pre)velike e-učilnice

V podjetju Inter-es so v mesecu septembru začeli izvajati pilotni projekt izobraževalnega programa s področja izvršbe. Posebnost tega programa je bila ta, da so z njim želeli preveriti različne hipoteze, ki so jih oblikovali na podlagi pridobljenih izkušenj z e-izobraževanjem v zadnjih desetih letih. Ena izmed njih je bila, da izvajanje e-izobraževanja ne  zahteva nujno vzpostavitev običajnih e-učilnic ali LMS sistemov (learning management system), ampak je dovolj vzpostavitev spletne učne skupnosti, kjer je središče učna vsebina.

Razlika med spletno učno skupnostjo in običajno e-učilnico je predvsem v preprostosti uporabe z vidika učečega se. Opazili so namreč, da običajne e-učilnice pogosto zahtevajo od učečega se, da se najprej seznani z osnovnimi pravili uporabe e-učilnice in šele nato se lahko posveti sami učni vsebini. Ker je pri spletni učni skupnosti središče učna vsebina, je učeči se takoj po vstopu v skupnost soočen s to vsebino.

Druga razlika med spletno učno skupnostjo in običajno e-učilnico je »izoliranost« učečih od drugih učnih vsebin. Pri e-učilnicah smo namreč opazili, da se z večanjem števila različnih učnih vsebin sorazmerno poveča možnost, da se učeči »izgubi« tako med pregledovanjem učnih vsebin, kot tudi pri uporabi komunikacijskih orodij (npr. forum), ki se nanašajo na določeno učno vsebino. Znotraj spletne učne skupnosti pa učeči se obravnava eno učno vsebino in za to vsebino lahko uporablja en vzpostavljen forum.

Ali je bila hipoteza potrjena?

Po objavi pilotne verzije spletne učne skupnosti, so prosili 50 različnih subjektov (učitelji, zaposleni v podjetjih, vodje izobraževalnih centrov, direktorji), da podajo svoje mnenje o tovrstni spletni učni skupnosti. Zato so izvedli spletno anketo, ki je med drugimi vprašanji vsebovala tudi naslednje:

»Namen spletne učne skupnosti je, da se njeni člani združujejo na enem spletnem mestu, ki je namenjeno učenju. Glavni cilj takšne skupnosti je, da omogoča komunikacijo med njenimi člani o učni vsebini in tako spodbuja medsebojno sodelovanje. Zanima nas, kakšno je vaše mnenje o takšni spletni učni skupnosti? (možnih je več odgovorov)«

Prejeti odgovori v nadaljevanju so prikazani v odstotkih:

Vir: Anketa o prototipu modela kombiniranega izobraževalnega programa, september 2011

Največja deleža med prejetimi odgovori nakazujeta na to, da je hipoteza o smiselnosti uporabe spletnih učnih skupnosti v e-izobraževanju potrjena. Preprostost uporabe z možnostjo komunikacije na točno določeno učno vsebino sta za sodelujoče v anketi pomembni lastnosti, ki jih mora e-izobraževanje ponuditi.

Nezanemarljiv je tudi delež odgovorov, ki ocenjuje, da lahko spletna učna skupnost reši težavo prevelikih spletnih učnih okolij ali e-učilnic (npr. Moodle), kjer se uporabnik lahko »izgubi«. Ta odgovor so najverjetneje izbrali tisti anketiranci, ki že imajo izkušnje z običajnimi e-učilnicami. Zato relativno visok delež pri tem odgovoru nakazuje na to, da je potrebno opraviti pred začetkom izvajanja e-izobraževanja poglobljeno analizo o tem, ali za izvedbo e-izobraževanja potrebujemo vzpostavitev običajne e-učilnice (LMS sistem), oziroma ali ne bi za naše e-izobraževanje zadostovala vzpostavitev spletne učne skupnosti? Več o izhodiščih za tovrstno analizo pa več v prihodnjih prispevkih.

Write a Comment

Comment