v Izkušnje z e-izobraževanjem

Različne vloge e-tutorja v e-izobraževanju

Ključnega pomena za uspešno e-izobraževanje, je kljub raznim možnostim, ki jih ponuja sodobna tehnologija, še vedno človeški faktor. Tudi v spletnem učnem okolju potrebujemo nekoga, ki na primeren način pripravi učno vsebino, načrtuje učno pot, nas vodi skozi proces učenja, nas spodbuja, usmerja, daje navodila, predlaga učne aktivnosti, pomaga, svetuje in če je potrebno tudi ocenjuje. Je nekakšen posrednik, vmesnik med organizacijo in udeležencem izobraževanja. Je skrbnik in vodnik, ki udeleženca vodi do cilja. Poimenovali ga bomo tutor v spletnem učnem okolju oziroma e-tutor.

Skozi različne faze izobraževanja se vloga e-tutorja spreminja, kot se spreminjajo tudi potrebe udeležencev. Različni avtorji podajajo svoj pogled na vlogo e-tutorja. Gilly Salmon (2000, 38) vidi e-tutorja v vlogi moderatorja, svetovalca, ocenjevalca in spodbujevalca, medtem ko Berge (1995) e-tutorja vidi v pedagoški, socialni, organizacijski in tehnični vlogi. Šavli (2005, 19) pa kot pomembne za izpeljavo učinkovitega učenja v e-učnem okolju izpostavi vloge e-tutorja kot predmetnega strokovnjaka, trenerja (inštruktorja) in kot ocenjevalca.

Kot vidimo, obstaja veliko potencialnih vlog, ki jih lahko pripišemo e-tutorju. Če torej združimo vse poglede na različne vloge, je naš idealni e-tutor:

    • Strokovnjak za vsebino, ki pripravo strokovno neoporečno učno vsebino,
    • didaktik, ki načrtuje metode in način podajanja učne vsebine ter uporabo ustreznih medijev za posredovanje vsebine,
    • moderator, ki spremlja, usmerja in nadzira učni proces,
    • motivator, ki spodbuja komunikacijo in sodelovanje, pomaga in ustvarja prijetno učno okolje,
    • organizator, ki pripravi urnike, koordinira in organizira morebitna srečanja v živo,
    • ocenjevalec, ki preverja ter vrednoti pridobljeno znanje,
    • tehnična podpora, ki daje navodila za uporabo spletnega okolja in pozna ter odpravlja težave povezane z uporabo različnih orodij, programov ipd., ki jih uporabljamo v spletnem učnem okolju.

Seveda ni realno pričakovati, da bo vsak e-tutor odigral vse naštete vloge. Smiselno je, da njegovo vlogo definiramo glede na izbrano pojavno obliko e-izobraževanja. Pri študiju na daljavo bodo na primer vloge lahko povsem ločene in ji bo opravljalo več ljudi, pri izvedbi hitrega kombiniranega e-izobraževanja, pa bo lahko ena oseba opravljala vse zgoraj naštete vloge.

Kakšna je izkušnja naše organizacije z delitvijo vlog pri pripravi izobraževalnega programa?

Pri pilotni izvedbi kombiniranega izobraževalnega programa »Kako prihraniti v postopkih izvršbe« smo se glede na obliko izvedbe in način sodelovanja s strokovnjakom za vsebino (strokovnjak ni zaposlen v organizaciji) odločili, da bo avtor vsebine na podlagi naših navodil pripravil učno vsebino ter teste za samopreverjanje znanja, mi pa jo bomo ustrezno preoblikovali s pomočjo spletnega orodja Edynco. Tako je sodelavka Jana Jan odigrala vlogo didaktika, jaz pa vlogo motivatorja, moderatorja, organizatorja delavnice in posredno tehnične podpore. Avtor vsebine je bil odgovoren izključno za pripravo učne vsebine, za odgovore na strokovna vprašanja udeležencev v forumu ter seveda za vsebinsko izvedbo praktične delavnice v živo.

Katero vlogo pa mora po vašem mnenju odigrati e-tutor?
(Vaša mnenja lahko vpišete kot komentarje k temu prispevku.)

Viri:
– Berge, Z. L. Facilitating Computer Conferencing: Recommendations From the Field. Educational Technology 15 (1), 1995.
– Salmon, G. E-tivities. The key to active online learning. London: Kogan page, 2002.
– Šavli, V. E-tutor. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo, 2005.