v Brainstorming

Pred skoraj letom dni sem pisal o ideji obrnjene učilnice oziroma »flipping the classroom« modelu, ki se je pričel uveljavljati v ZDA. Ta model sem v preteklem obdobju z zanimanjem opazoval, predvsem v smislu vprašanja, ali je to zopet eden izmed novih marketinških prijemov ameriške izobraževalne industrije, ali pa nemara gre res za pre(nov)ljen model poučevanja, ki bo v prihodnosti postal nekaj povsem običajnega? Danes lahko z veliko gotovostjo trdim, da gre pri vsem skupaj za slednje.

Kaj je bistvo modela obrnjene učilnice?

Učitelj se tekom učne ure v učilnici primarno posveti interakciji z učenci pri reševanju vprašanj ali problemov v zvezi z učno snovjo, temelj tej interakciji v učilnici pa je predhodna samostojna obravnava učne vsebine v elektronski obliki (najpogosteje v obliki videa) s strani učenca.

Z modelom obrnjene učilnice se dejansko prelaga odgovornost za učenje na učečega se, učitelj pa zaradi tega spreminja svojo vlogo in sicer iz učitelja v tutorja ali usmerjevalca učenja. Vse to zaradi možnosti, ki nam jih daje internet za potrebe učenja ali izobraževanja.

Na tem zanimivem grafičnem prikazu modela obrnjene učilnice, se lahko o njem še bolj seznanite. Vir: http://www.knewton.com/flipped-classroom/

 

Kar mi je pri tem modelu najbolj všeč, pa je to, da se razvija v praksi, saj so njegovi »razvijalci« – učitelji sami. Revija »The Economist« v prispevku Flipping the classroom tako opisuje le enega izmed tovrstnih primerov iz ZDA.

V naslednjem video posnetku pa si lahko ogledate, kakšno izkušnjo z modelom obrnjene učilnice ima učitelj iz ZDA.

 

Kakšen vpliv ima lahko model obrnjene učilnice na izobraževanje kot celoto?

Zadnji trendi na področju formalnega izobraževanja v ZDA kažejo na to, da se vedno bolj uveljavlja ideja o prosti dostopnosti digitaliziranih učnih vsebin. Naj navedem nekaj primerov:

  • MITx, kjer priznana univerza MIT – Massachusetts Institute of Technology ponuja brezplačne in prosto dostopne učne vsebine iz njihovih študijskih programov –http://mitx.mit.edu/
  • Coursera – je spletna platforma, kjer ameriške univerze, kot so University of Michigan, Stanford University, University of California, Berkeley, postopno ponujajo brezplačne učne vsebine znotraj določenih študijskih programov – https://www.coursera.org/landing/hub.php
  • Udacity – trenutno najbolj popularna spletna platforma med tehnološkimi navdušenci, kjer sta priznana profesorja univerze v Stanfordu Sebastian Thrun and Peter Norvig najprej pričela ponujati brezplačne učne vsebine s področja umetne inteligence ter nato nadaljevala z drugimi vsebinami – http://www.udacity.com

S tem, ko so učne vsebine enkrat prosto dostopne na spletu in je njihova verodostojnost potrjena s strani priznanih izobraževalnih institucij ali učiteljev / profesorjev, pridobimo ključni element pri modelu obrnjene učilnice, to je prenos odgovornosti za učenje na učečega se. On sam namreč določa, kdaj in predvsem kako se bo učil. Vloga učitelja / profesorja pa se zaradi tega spreminja v smeri organizatorja in usmerjevalca učnega procesa ter odgovornega za izvajanje preverjanja doseženega znanja ob koncu izobraževanja.

Ob koncu naj sklenem z mislijo, da model obrnjene učilnice ni nov model poučevanja temveč zaradi interneta ter predvsem zaradi drugače informacijsko pismene generacije, zahteva spremembe na področju izobraževanja.

Zato lahko model obrnjene učilnice postane prenovljen model poučevanja.

  1.  Tapscott (1999) je generacije, ki so že od vsega
    začetka obdane z digitalnimi mediji, poimenoval »Net generacije«. Odraslim, ki
    so do vseh teh digitalnih aktivnosti anksiozni, je svetoval, da poučujejo tako,
    da bodo predavanja vsebovala več interakcije, izkustvenih nalog in diskusije,
    kjer je učitelj soudeleženec učenja. Ravno to zaznavam v tem predstavljenem modelu, ki preskoči monotono podajanje znanja v učilnici in preide k učitelju, ki je moderator znanja. Tega, da učenec v šoli razčisti vprašanja in dvome o zadani temi, si gotovo želi vsak starš. Je pa to izziv za učitelje, kajti za razumevanje problemov ob učni tematiki in iskanje rešitev zanje je potrebno  biti dobro energijsko opremljen.

    Vir:Tapscott, D. (1999). Educating the net generation. Educational
    leadership, 56 (5), str. 6-11.

Komentiranje ni omogočeno.