v Razno

Pojavne oblike e-izobraževanja

Včasih dobimo občutek, da je potrebno zaradi različnih mnenj o tem, kaj je e-izobraževanje in kaj ni, pogledati na vso problematiko v zvezi s tem vprašanjem iz neke razdalje. Že na začetku naj poudarimo, da namen tega prispevka ni v tem, da bi se postavili v vlogo subjektivnega arbitra, ki bi ločil “pleve od zrnja”, ampak poskušati predstaviti pogled na oblike e-izobraževanja, kot na zelo živ organizem, ki se neprestano spreminja, dopolnjuje, ali če hočete raste skupaj z “e-izobraževalci”.

E-izobraževanje in e-učenje

Za nadaljnje razumevanje je najprej potrebno oblikovati ločnico med e-izobraževanjem in e-učenjem. Po našem mnenju je e-izobraževanje vsakršna oblika organizacije izobraževalnega procesa, ki vključuje uporabo informacijske tehnologije z namenom ustvarjanja okolja za e-učenje. Vse oblike e-izobraževanja, predstavljene v nadaljevanju, torej s pomočjo produktov informacijske tehnologije vzpodbujajo e-učenje, ki je splet kognitivnih procesov znotraj posameznika.

Pojavne oblike e-izobraževanja

1. Študij na daljavo
Študij na daljavo predstavlja obliko e-izobraževanja, ki organizira izobraževalni proces na podlagi določenega formalnega izobraževalnega programa, kjer je glavni poudarek na omogočanju izvajanja študijskih aktivnosti preko interneta s strani izobraževalne organizacije.

2. Samostojno e-učenje
Pri tej obliki e-izobraževanja je glavni cilj izobraževalne organizacije, da uporabniku omogoči dostop do vnaprej pripravljene visoko kakovostne e-učne vsebine (npr. e-tečaji ali e-gradiva) za samostojno e-učenje (ang. self paced e-learning). Izobraževalne organizacije lahko za podporo k samostojnemu e-učenju omogočijo komunikacijo med uporabnikom in tutorjem, ki uporabniku svetuje ali ga motivira pri njegovem e-učenju.

3. Spletni seminarji
Spletni seminarji ali webinarji je oblika e-izobraževanja, ki jo izobraževalna organizacija ponudi uporabnikom s pomočjo videokonferenčnih sistemov z namenom, da s pomočjo strokovnjaka na določenem vsebinskem področju, predstavi učne vsebine več uporabnikom hkrati, ki so med seboj prostorsko ločeni.

4. Kombinirano učenje
Kombinirano učenje (ang. blended learning) predstavlja izobraževalni proces, ki temelji na klasičnih oblikah poučevanja in uporabi učnih aktivnostih, ki so prisotne znotraj e-izobraževanja.

5. Hitro e-izobraževanje
Hitro e-izobraževanje dejansko ni samostojna oblika e-izobraževanja, temveč zaradi svojega poudarka na hitrosti in ekonomičnosti izdelave e-učne vsebine predstavlja podporo pri izvajanju drugih oblik e-izobraževanja. To pomeni, da se produkti hitrega e-izobraževanja lahko uporabljajo znotraj študija na daljavo, samostojnega e-učenja ali kombiniranega učenja.

Predstavljene pojavne oblike e-izobraževanja so namenoma predstavljene na čimbolj kratek in jedrnat način, saj bi kakršnakoli poglobljena analiza posameznih pojavnih oblik e-izobraževanja presegla namen tega prispevka.

V kolikor menite, da bi bilo potrebno predstaviti še kakšno obliko e-izobraževanja, to sporočite z vašim komentarjem v nadaljevanju.

  1. Živjo. Prav zaradi jedrnatosti so takšni prispevki prijetni za branje in koristni za razumevanje… super! =)

    Menim, da naštete pojavne oblike pokrivajo vse (ali vsaj veliko večino običajnih) možnosti, s katerimi pristopamo k e-izobraževanju. Smiselno bi bilo omeniti le še časovno komponento pri vsakem od pristopov, saj gre za po trajanju izredno različne oblike: od denimo pol ure (webinar ali samostojno e-učenje) do nekaj let (spletni študij)…

    LP David

  2. David, hvala za komentar. Mislim pa, da je časovna komponenta odličen razlikovalni element med posameznimi oblikami e-izobraževanja. Predvsem z vidika vprašanja, koliko časa morajo izobraževalne organizacije nameniti za izvajanje samega e-izobraževalnega procesa. Posledično so v zvezi s tem povezani tudi stroški, načini evalvacije kakovosti e-izobraževanja,…

Komentiranje ni omogočeno.