v Brainstorming

Ko se odpravim v gore, je poleg prispetja na cilj, eden najlepših trenutkov, ko so na poti navzgor ozreš na že prehojeno pot. Ta pogled mi ponuja zavedanje, da na poti napredujem, da četudi še nisem na cilju, je bil vsak korak enako pomemben, čeprav se tega nisem niti zavedal.

V prispevku Donalda Clarka More pedagogic change in 10 years than last 1000 years – all driven by 10 technology innovations je avtor postavil tezo, da se v zadnjih 100 letih način poučevanja ni bistveno spremenil. Se pa v zadnjih 10 letih dogajajo spremembe tudi na tem področju, ki pa nimajo svojega izvora v šolah, univerzah ali pedagoških strokovnjakih. Po mnenju Donalda je glavni razlog za pedagoške spremembe nekaj, kar je spremenilo način učenja učečih se in to je internet.

Povzel bom nekaj Donaldovih dejstev o tem, kakšen vpliv ima internet na poučevanje in učenje:

  1. Asinhronost
    Poučevanje in učenje sta bili od nekdaj tesno povezani s tiranijo časa in lokacije. Internet je to tiranijo odpravil. Sedaj je dostopnost učnih vsebin praktično neomejena. Clive Shepherd celo trdi, da je že privzeta oblika učenja – asinhrona oblika (učim se takrat, ko sam in kjerkoli hočem) in da so tradicionalne oblike (sinhrone, v živo,…), ki običajno potekajo v učilnicah, primerne samo še takrat, ko asinhronih ne moremo več uporabiti.
  2. Spletne povezave
    Spletne povezave spodbujajo radovednost in radovednost spodbuja učenje. Spletne povezave razbijajo linearno učenje, ki smo ga bili navajeni iz predavanj ali učbenikov. Spletne povezave nam ustvarijo boljšo učno izkušnjo z več širine, globine in pomembnosti.
  3. Spletni iskalniki
    Predvsem spletni iskalnik »Google«, ki želi postati svetovni organizator informacij, postavlja pred učitelje vprašanje »Ali je še kaj, kar delam in poučujem in ne more biti najdeno na Google-u?«. Ta pedagoška sprememba pomeni več samostojnosti učečih se ter majn odvisnosti od »memoriziranega znanja«.
  4. Wikipedija
    Peta najbolj obiskana spletna stran na svetu je Wikipedija. Znanje, ki ga urejajo – beri digitalizirajo – množice po vsem svetu, je brezplačno na voljo vsem. Wikipedija je vsak dan bolj obširna, lažja za uporabo in lokalizirana.
  5. Facebook
    Uporaba socialnih mrež ustvarja nov pedagoški ekosistem, znotraj katerega učeči se delijo svoje izkušnje, si pomagajo pri učnih nalogah, pred preizkusi znanja, si delijo spletne povezave za učenje itd.
  6. YouTube
    YouTube je za vedno spremenil način, kako uporabljamo video pri poučevanju / učenju. Najpomembnejša pridobitev YouTube-a je ideja, da je dolžina videa tolikšna, kolikor je potrebna. Torej ne predolga. Poleg tega pa še, da ni nobene potrebe po visoki kakovosti izdelave videa, za katerega bi porabili ogromno denarja. Skratka, kratki in poceni video posnetki, so lahko izjemno koristni pri poučevanju / učenju.
  7. Odprta koda
    Ideja odprte kode (open source) se s področja programske opreme razširja še na področje znanja. MIT Courseware ter Project Gutenberg sta zelo odmevna projekta na tem področju, saj so velike količine učnih vsebin ali elektronskih knjig brezplačno dostopne na spletu. Prosta dostopnost ter brezplačnost učnih vsebin torej predstavljata »demokratizacijo znanja« oziroma institucionalno poučevanje izgublja poudarek na instituciji.

Včeraj sem na televiziji poslušal novico o morebitnih težavah pri prehodu ladij skozi Hormuško ožino. Ker nisem vedel, kje je ta ožina, sem v roke vzel tablični računalnik, odprl Google, vtipkal »Hormuška ožina«, izbral sedmi zadetek – Seznam morskih prelivov – Wikipedija, prosta enciklopedija, ugotovil da se ta ožina nahaja v Perzijskem zalivu, ker v slovenščini ni bilo več informacij o Hormuški ožini, sem preko Google prevajalnika našel angleški prevod Hormuške ožine – Strait of Hormuz in nazadnje na angleški Wikipediji našel članek o tej ožini.

Kar je najbolj zanimivo pri tem je to, da se iskanja informacij o Hormuški ožini nisem zavedal. Vse je bilo na nek način – »že naravno«. Šele, ko sem prebral prispevek Donalda Clarka, sem naredil pogled nazaj, na mojo prehojeno internetno pot. In vsak korak je bil pomemben za končni cilj, novo informacijo, novo znanje, čeprav se teh korakov nisem niti zavedal.

Morda se tudi vi več ne zavedate, da ste že spremenili svoj način učenja zaradi interneta. Sedaj čakam(o) še na šole, univerze, izobraževalne organizacije, učitelje, pedagoške strokovnjake, da svoj način poučevanja prilagodijo meni oziroma vsem nam.

  1. Čestitam Darja, za tvoja prizadevanja na tem področju.

    Po nekaterih raziskavah, naj bi do leta 2020 skoraj 90% vseh izobraževanj potekalo v eni izmed oblik kombiniranega izobraževanja. Tako da vera v kombiniran pristop poučevanja ni napačna…

Komentiranje ni omogočeno.

  • Sorodni prispevki po ključnih besedah