Izkušnja z izvedbo e-testiranja s pomočjo orodja Edynco

E-testiranje oziroma preverjanje znanja zaposlenih ali učencev na daljavo pride v poštev takrat, ko želimo hitro in učinkovito preveriti raven znanja naših udeležencev. Bodisi, da gre za neko končno preverjanje znanja, torej po izvedbi nekega izobraževalnega programa ali pred izvedbo, kot pripomoček za oblikovanje izobraževalnih programov ali pri tvorjenju homogenih skupin za izvedbo določenega izobraževanja. Da si bomo vsi skupaj lažje predstavljali za kaj gre, vam bom v tem prispevku predstavila izvedbo e-testiranja, ki so ga izvedli v podjetju Planet GV.

Nadaljuj z branjem

Kako deluje spomin?

Učimo se, ko smo sposobni ustvariti nove spomine, jih shraniti in priklicati takrat, ko jih potrebujemo. Če želimo pomagati našim učencem pri učinkovitem učenju, potem je dobro, da vemo nekaj tudi o tem, kako deluje naš spomin. Človeški spomin je namreč center kognitivne učne teorije.

V spodnjem Učnem zemljevidu je na kratko povzeto, kaj je spomin in kako deluje. Vedenje o delovanju našega spomina nam bo pomagalo pri razumevanju osnovnih tehnik oblikovanja spletnih učnih vsebin, na podlagi dognanj kognitivne učne teorije.

Nadaljuj z branjem

Kako zgraditi učinkovite spletne teste?

Učenci ne smejo biti samo pasivni, ko gre za e-učenje. Z učno vsebino morajo biti v stalni interakciji. Spletni test je ena izmed možnih interakcij, ki imajo lahko pozitiven učinek na dolgoročno pomnjenje. Obstajajo štirje osnovni tipi vprašanj, ki jih običajno uporabljamo pri oblikovanju spletnih testov:

  • vprašanja izbirnega tipa z več pravilnimi odgovori,
  • vprašanja izbirnega tipa z enim pravilnim odgovorom,
  • vprašanja alternativnega tipa ter
  • vprašanja z dopolnjevanjem.

Kot bom predstavila v nadaljevanju, različni tipi vprašanj služijo različnim namenom. Glavni namen vseh spletnih testov pa je preverjanje. Najbolje je, da kombiniramo različne tipe vprašanj z namenom, da spodbudimo učenčevo razmišljanje na različne načine. Seveda pa je potrebno slediti nekim osnovnim pravilom.

Nadaljuj z branjem

Enostavna tehnika, kako pomagati učencem pri pomnjenju

Dejstvo je, da se je vloga učiteljev/izobraževalcev spremenila. Učenci ne potrebujejo več učiteljev, da podajajo nove informacij. Učenci lahko slednje kjerkoli, samostojno pridobijo. In pri tem so zelo dobri. Zelo dobro znajo iskati in zbirati informacije iz najrazličnejših virov. Težava pa je, da jih ne znajo med seboj povezati v smiselno celoto, ne znajo jih uporabiti. Torej, kaj naj učitelji naredijo?

Pomagajo naj učencem razmišljati o pomenu posameznih informacij, pomagajo naj učencem pri pomnjenju. To pomeni, da ni v ospredju sama vsebina, ampak način, kako vsebino predstavimo, upoštevajoč kognitivno učno teorijo.

Nadaljuj z branjem

7 razlik med miselnim vzorcem in učnim zemljevidom

To je eno in isto, boste rekli. Pa ni. Glavna razlika je, da se miselne vzorce uporablja predvsem za predstavitev neke ideje ali za organiziranje/načrtovanje nekih aktivnosti (npr. viharjenje možganov) ali za učne namene, kot oblika zapiskov.

Tako so funkcionalnosti orodij za pripravo miselnih vzorcev temu posledično prilagojene, čeprav se v praksi miselne vzorce lahko uporablja za najrazličnejše namene, odvisno od vaše kreativnosti. Učni zemljevidi pa so vizualno ter funkcionalno zgrajeni samo za izobraževalne namene. Namenjeni so predstavitvi neke učne teme učencem, ki mora biti konsistentna, smiselno kurirana/urejena in podprta z ustreznimi učnimi materiali.

V tem prispevku se bom zato osredotočila na glavne razlike med orodji za pripravo miselnih vzorcev in orodij za pripravo učnih zemljevidov, ki bodo morda pripomogli k vaši lažji odločitvi, kdaj uporabiti miselni vzorec in kdaj učni zemljevid.

Nadaljuj z branjem