v Brainstorming

Na poti k učinkovitemu izobraževanju

“Vse se fragmentira, niše so temelj vsega.”, je nedavno v intervjuju izjavil direktor ene izmed komercialnih televizijskih postaj v Sloveniji. To misel sem si izposodil za izhodišče razmišljanja o tem, kako in zakaj se izobraževanje oziroma izobraževalni proces spreminja – fragmentira.

Mislim, da smo vsi enotnega mnenja, da je največji “krivec” za spreminjanje izobraževalnih procesov (ne glede na področja izobraževanja) poenostavljeno povedano – internet. Internet nam omogoča hiter prenos informacij, ki so začetek vsakega izobraževanja. Informacije nato npr. učenec, dijak, študent, udeleženec seminarja ali  zaposleni združuje v svojem učnem procesu v znanja.

Danes nam internet omogoča, da se lahko učimo kadarkoli in kjerkoli, kar pomeni, da nismo več neizogibno vezani na izobraževalne organizacije (npr. fakultete, jezikovne šole, ponudnike usposabljanj, ipd.). Prav to zavedanje, ki se iz dneva v dan bolj prebuja v slehernemu posamezniku, povzroča fragmentacijo izobraževalnega procesa ali razpadanje klasičnega modela izobraževanja na različne nove modele izobraževanj, ki nastajajo v odvisnosti razvoja interneta, kot izobraževalnega medija.

Povpraševanje po novem znanju se zato oži na iskanje dodane vrednosti znotraj izobraževalnega programa. Lahko bi rekli, da je za posameznika dodana vrednost v izobraževalnem programu jasen odgovor na vprašanje – “Kaj konkretnega se bom naučil, poleg tega, kar je na internetu že dostopno?”.

Izobraževalne organizacije ali centri znotraj podjetij bodo zato morali v bližnji prihodnosti izvesti preobrazbo svojih izobraževalnih programov in procesov. Končni cilj tovrstne preobrazbe je zagotavljanje učinkovitega izobraževanja na vsebinskih področjih (nišah?), kjer lahko to dejansko tudi dosežejo. Zato predlagam, da se tovrstna preobrazba izvede ob upoštevanju naslednjih predlogov:

  • teoretična znanja naj se v čim večji meri digitalizirajo (npr. posnamejo se spletna predavanja) in se ponujajo kot samostojno e-učenje;
  • preverjanje teoretičnih znanj naj se izvede v kombinaciji s spletnimi testi, z diskusijami v spletnem učnem okolju ali “v živo” na srečanjih;
  • v kolikor izobraževalni program vključuje tudi praktične učne cilje, potem naj se ti poskušajo doseči na delavnicah “v živo”;
  • sprejeti internet kot izobraževalni medij, ki izobraževalnim organizacijam pomaga, da lahko ustvarijo učinkovit izobraževalni proces;

Priznati moram, da ti predlogi  niso nobena novost. Z njihovo objavo želim predvsem vzbuditi ali okrepiti zavedanje, da bolj kot kadarkoli prej, razmere na področju izobraževanja terjajo spremembe.

 

  1. Hiter prenos informacij in dostopnost le-teh terja ob sebi tudi ustrezno razločevanje, izbiranje, urejanje informacij in učinkovito implementacijo v uporabnost pridobljenega.

    Kakor je na eni strani pomemben pogum, da novosti v izobraževanju sprejmemo, je na drugi strani pomemben tudi pogum, da rečemo: ne vedno in ne za vsako ceno. Uporabljena metoda poučevanja, kjer se uporabljajo IKT, mora biti utemeljena prav tako kot vsaka druga metoda.

    Lp,

    Darja P.

  2. Darja, v celoti se strinjam s tem, kar si napisala. Če se pa navežem na tvoje mnenje, potem bi dodal naslednje. Že klišejsko zveni, da tehnologija ne more nadomestiti človeka, še posebno ne v izobraževanju. In če smo do tega spoznanja prišli, potem je naslednji korak spreminjanje izobraževalnega procesa s pomočjo IKT in ne zaradi IKT. To pa je tudi glavno sporočilo tega prispevka.

Komentiranje ni omogočeno.