v Nasveti

Učenci ne smejo biti samo pasivni, ko gre za e-učenje. Z učno vsebino morajo biti v stalni interakciji. Spletni test je ena izmed možnih interakcij, ki imajo lahko pozitiven učinek na dolgoročno pomnjenje. Obstajajo štirje osnovni tipi vprašanj, ki jih običajno uporabljamo pri oblikovanju spletnih testov:

  • vprašanja izbirnega tipa z več pravilnimi odgovori,
  • vprašanja izbirnega tipa z enim pravilnim odgovorom,
  • vprašanja alternativnega tipa ter
  • vprašanja z dopolnjevanjem.

Kot bom predstavila v nadaljevanju, različni tipi vprašanj služijo različnim namenom. Glavni namen vseh spletnih testov pa je preverjanje. Najbolje je, da kombiniramo različne tipe vprašanj z namenom, da spodbudimo učenčevo razmišljanje na različne načine. Seveda pa je potrebno slediti nekim osnovnim pravilom.

Kdaj in kam vključiti spletni test?

Spletne teste lahko uporabimo v treh različnih situacijah, odvisno od tega, čemu preverjanje služi:

  • Pridobivanju informacij o tem ali učenci sledijo učnemu procesu;
  • Samopreverjanju znanja učenca;
  • Pridobivanju informacij ali so učenci dosegli učne cilje;

Na sliki 1 so te tri različne situacije nazorno prikazane.

Slika 1: Types of assessment.

Slika 1: Types of assessment – http://teachingportfoliosm.weebly.com/1e-formative-and-summative-assessment.html

  • Spletne teste postavimo na koncu neke učne teme ali modula, da preverimo ali so učenci pridobili zahtevano znanje. To je najpogostejša uporaba spletnih testov.
  • Spletni testi so lahko tudi dobrodošel element za motivacijo učencev. V tem primeru naj bi spletni testi vključevali samo nekaj vprašanj, ki omogočajo ohranjanje pozornosti in hkrati učencu podajajo refleksijo neke učne teme. Stephen Casteron, učitelj biologije, je v svojem članku opisal, kako uporablja spletne teste, kot pripomoček za samopreverjanje znanja učencev. Na podlagi pridobljenih rezultatov se potem odloča, kako jim lahko pomaga pri njihovem bodočem učenju.
  • Spletne teste se lahko vključi tudi na začetek neke učne teme ali modula, z namenom preverjanja predhodnega znanja učencev. To mora biti seveda učencem predhodno znano, da s tem ne povzročamo nepotrebnega stresa ampak spodbudimo radovednost.

Kakšen tip vprašanja uporabiti?

Vprašanja izbirnega tipa z več pravilnimi odgovori je najbolje uporabiti, ko imamo na voljo kratke in konkretne odgovore. Izogibajte se odgovorom kot so “Vsi navedeni” ali “Nobeden od navedenih” ali očitno napačno formuliranim odgovorom, ker samo zmedejo učenca ter ga spodbudijo k ugibanju.

Vprašanja izbirnega tipa z enim pravilnim odgovorom je smiselno uporabiti v enakih okoliščinah kot vprašanja z več pravilnimi odgovori, vendar takrat, ko imamo na voljo samo en možen pravilen odgovor. Priporoča se, da se ponudi minimalno štiri možne odgovor, ker se s tem zmanjšuje verjetnost, da učenec ugiba.

Vprašanja alternativnega tipa (pravilno/nepravilno) se uporabljajo, ko želimo preveriti enostavno razumevanje. Zelo pomembno je, da so ta vprašanja postavljena na najbolj možen enostaven način. Priporočljivo je, da se ta vprašanja strukturira tako, da je prvi del vprašanja pravilen, drugi del pa je napačen, v kolikor je odgovor napačen. V kolikor pa je odgovor pravilen, pa morajo biti vsi deli pravilni.

Vprašanja z dopolnjevanjem so idealna, ko želimo nadzirati ugibanje učencev. Ta vprašanja so dobra predvsem zato, ker spodbujajo priklic informacij, ne samo prepoznavo pravilnega odgovora. Vendar pa je potrebno biti pri formiranju teh vprašanj zelo natančen, tako, da je odgovor, ki ga želimo dobiti od učenca, edini možen.

 

Temeljna pravila pri pripravi spletnih testov so:

  1. Spletni testi ne smejo biti predolgi; priporočljivo je 10 vprašanj za eno učno temo.
  2. Vprašanja in odgovori morajo biti smiselni in relevantni.
  3. Možni odgovori se ne smejo razlikovati samo v eni besedi, ali imeti samo spremenjen vrsti red besed. To lahko povzroči frustracijo pri učencu.
  4. Uporabite spletne teste, ko je to potrebno, ne zato, ker bi bilo fino imeti spletni test.
Slika 2: Primer neprimernega vprašanja –prvi in drugi odgovor sta si preveč podobna.

Slika 2: Primer neprimernega vprašanja –prvi in drugi odgovor sta si preveč podobna.

 

Povratna informacija?

Priporočljivo je, da učenec  dobi tudi povratno informacijo glede svojega reševanja. Povratna informacija mora biti spodbudna in vključevati tudi potrebno dodatno razlago ali napotilo na dodaten vir informacij. Povratno informacijo se lahko vključi ob koncu vsakega vprašanja ali ob koncu reševanja celotnega spletnega testa. S povratnimi informacijami spletni testi postanejo učno orodje in ne samo orodje za preverjanje znanja. Spletni testi s povratno informacijo imajo tudi velik vpliv na dolgoročno pomnjenje.

Slika 3: Primer povratne informacije vključene na konec posameznega vprašanja, potem, ko je učenec podal svoj odgovor

Slika 3: Primer povratne informacije vključene na konec posameznega vprašanja, potem, ko je učenec podal svoj odgovor

Rezultati spletnih testov so povratna informacija za učitelja

Rezultati reševanja, ki se zbirajo v analitiki spletnih testov namreč pomagajo učitelju, da pridobi informacije, za katero vprašanje so učenci potrebovali največ časa, da so nanj odgovorili, pri katerih vprašanjih so imeli največ problemov, kje bo potrebna dodatna razlaga. Informacije so učitelju podane na enostaven in pregleden način.

Uporaba spletnih testov s pomočjo spletnega orodja Edynco je edinstvena:

S pomočjo spletnega orodja Edynco se spletne teste vključuje v sam Učni zemljevid. Struktura Učnega zemljevida daje možnost, da se spletni test vizualno postavi pred, med ali ob koncu učne teme. Ko učenec raziskuje Učni zemljevid, spletni testi intuitivno sovpadajo z učeno temo.

V samo vprašanje lahko vključite tudi sliko ali video posnetek, na podlagi katerega mora učenec izbrati ustrezne odgovore.

Učencu se posamezna vprašanja prikazujejo postopoma eno na enkrat tako, da se lahko ohranja fokus na določenem vprašanju.

Vsak spletni test zagotavlja pomembne statistične podatke, ki so pomembni pri prihodnjem načrtovanju učne teme.

Primer

V nadaljevanju je prikazan enostaven primer Učnega zemljevida, ki ima vključen primere različnih uporab spletnih testov.

 

Če želite izvedeti več, zakaj so spletni testi koristni, priporočam v branje naslednji prispevek:

Henry L. Roediger and Andrew C. Butler. The critical role of retrieval practice in long-term retention.