V prispevku Kako deluje spomin smo videli, da je spomin center kognitivne učne teorije. Strokovnjaki na področju kognitivne psihologije so odkrili različne metode oblikovanja učnih vsebin, ki pripomorejo k izboljšanju pomnjenja. Priklic informacij je odvisen od različnih spremenljivk in ena od njih je tudi barva. Barva je najmočnejši dražljaj za naše možgane. Odpre namreč ostala področja v možganih in omogoča boljše in lažje učenje ter pomnjenje.
Kot sem omenila že v prispevku o delovanju spomina, informacija vstopi v naše možgane skozi ušesa in oči in se za zelo kratek čas zadrži v t.i. senzornem spominu. Vendar pa se naši možgani lahko posvečajo samo majhni količini informacij na enkrat. Ko neka informacija pritegne našo pozornost, potem se ta prenese v kratkoročni spomin. In barvo naši možgani najprej opazijo oz. si zapomnijo.
Farely in Grant sta ugotovila, da se barvne multimedijske predstavitve odražajo v boljši pozornosti in pomnjenju. Greene, Bell in Boyer v nadaljevanju razlagata, da imajo tople barve, kot so rumena, rdeča in oranžna, boljši učinek na pozornost, v primerjavi s hladnimi barvami, kot sta rjava in siva. Pravilna kombinacija barv je zelo pomembna, ker lahko odraža višjo stopnjo kontrasta. Višja stopnja kontrasta pa pritegne več pozornosti in večjo vidnost, ki vpliva na pomnjenje (Dzulkifli and Mustafar).
Kakšna je pravilna kombinacija barv?
1. Najprej si poglejmo, katero bravo kdaj uporabiti:
Več o pomenu barv lahko najdete na naslednji povezavi Color Theory for Designers.
2. Poglejmo sedaj običajno barvno shemo, ki nam bo pomagala razumeti kako kombinirati barve.
Lahko uporabite toliko barv kot želite, vendar ne pozabite, da preveč barv lahko povzroči kaos. Začnite s paleto ne več kot treh barv. Uporabite raje različne odtenke osnovne barve.
Na sliki 1, so predstavljene štiri osnovne barvne sheme
Slika 1: Barvna shema (prirejeno po Chapman 2010)
3. Sedaj, ko poznamo nekaj osnov teorije barv, pa si poglejmo nekaj nasvetov, kako barve uporabiti za izboljšanje pomnjenja:
- Uporabite komplementarno ali triadno barvno shemo, ko želite poudariti razliko med določenimi elementi.
- Uporaba analogne barvne sheme ustvarja harmonijo. Ena barva naj bo dominantna in drugi dve podporni barvi. Najbolje je to uporabiti, ko želimo nekaj izpostaviti.
- Uporaba monokromatske barvne sheme je primerna, ko želimo grupirati podobne, sorodne elemente. Uporaba te sheme je primerna tudi, ko želimo predstaviti strukturo neke informacije.
- Uporabite svetlejše barve za ozadja, ker pripomorejo k boljši berljivosti.
4. Pravilna uporaba barv pa je še bolj pomembna, ko kreiramo Učne zemljevide
Učni zemljevid je že sam po sebi močno vizualno orodje. Z neustrezno kombinacijo barv, pa lahko hitro ustvarimo slabo učno izkušnjo.
Učni zemljevid je običajno sestavljen iz 4-5 glavnih oblakov, vsak oblak pa naj bi imel do 3 pod-oblake. Če en glavni oblak s svojimi pod-oblaki predstavlja na primer eno poglavje, potem uporabimo monokromatsko barvno shemo za to poglavje, začenši s temnejšo bravo in nadaljujemo s svetlejšimi odtenki. Tako predstavimo strukturo teme. Poglejmo si na spodnjem primeru:
Slika 2: Primer uporabe monokromatske barvne sheme za vsako posamezno skupino oblakov
Barve iz iste barvne sheme uporabimo lahko tudi za tekstovni del posameznega oblaka.
Slika 3: Primer uporabe barve iz iste barvne sheme za naslov oblaka
Prav tako ne smemo pozabiti na puščice – enaka barva kot za oblake. Tako ustvarimo enoten izgled, ki pomaga učencu povezati in si zapomniti informacije. Učenci si namreč lažje prikličejo informacije, ki so podprte z barvami.
Slika 4: Primer uporabe enake barve za puščice
Ko uporabljamo Učni zemljevid za predstavitev nekih korakov/postopkov, potem pride v poštev analogna barvna shema.
Slika 5: Primer uporabe analogne barvne sheme za predstavitev korakov
Ne pozabite na barvo ozadja Učnega zemljevida. Bela ali svetlo siva je lahko nekoliko dolgočasna. Uporabite raje katero drugo nevtralno bravo za ozadje, da ustvarite bolj domače in toplo okolje.
Barve vizualno vodijo učence, da locirajo, primerjajo , razumejo in prikličejo informacije hitreje. Zato bodite previdni pri izbiri barv, da boste učencem pomagali doseči cilj.
Viri:
Chapman, C. Color Theory for Designers, Part 1. Dosegljivo na http://www.smashingmagazine.com/2010/01/28/color-theory-for-designers-part-1-the-meaning-of-color/ (17.12.2013)
Dzulkifli, M.A. and Mustafar, M.F. The influence of color on memory performance: A Review. Dosegljivo na http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3743993/ (17.12.2013)
Fraley, F.H. and Grant, A.P.(1976). Arousal and cognition: Memory for color versus black and white multimedia presentation. The Journal of Psychology
Green, T.C. et al. (1983). Coloring the environment: Hue, arousal and boredom. Bull Psych socie