v Nasveti

Dejstvo je, da se je vloga učiteljev/izobraževalcev spremenila. Učenci ne potrebujejo več učiteljev, da podajajo nove informacij. Učenci lahko slednje kjerkoli, samostojno pridobijo. In pri tem so zelo dobri. Zelo dobro znajo iskati in zbirati informacije iz najrazličnejših virov. Težava pa je, da jih ne znajo med seboj povezati v smiselno celoto, ne znajo jih uporabiti. Torej, kaj naj učitelji naredijo?

Pomagajo naj učencem razmišljati o pomenu posameznih informacij, pomagajo naj učencem pri pomnjenju. To pomeni, da ni v ospredju sama vsebina, ampak način, kako vsebino predstavimo, upoštevajoč kognitivno učno teorijo.

Problem, s katerim sem se tudi sama soočila je ta, kako upoštevati vsa dognanja o kognitivni prenasičenosti, pri predstavitvi učnih virov v digitalnem okolju. Tako sem se odločila, da bom v tem prispevku predstavila možno tehniko, s pomočjo katere lahko učencu olajšamo učni proces.

“Košček  informacije«

Predstavljajte si, da že imate zbrano večjo količino učnih virov, od video posnetkov do člankov, kateri so vsi  koristni pri obravnavanju določene učne teme, vendar niso v celoti uporabni. Če vse učne vire enostavno uvozimo v neke vrste spletno knjižnico, učence samo obremenjujemo s preveliko količino informacij na enkrat.  Ali bomo raje zgraditi učno vsebino od začetka? Ne, tudi to ni potrebno. Uporabite vse, kar že imate na voljo, izluščite kar je pomembno, dodajte svoj prispevek in povežite vse skupaj v novo koherentno celoto, ki je smiselna in »prebavljiva«.

To lahko storite z uporabo strukture Učnega zemljevida. Učni zemljevid je sestavljen iz okvirjev. Vsak okvir predstavlja “košček informacije” in je sestavljen iz treh elementov:

Osnovni element učnega zemljevida - okvir

Prednosti:

  • Učenci  prevzamejo nadzor nad hitrostjo lastnega učenja in s tem ohranjajo zanimanje.
  • Taka struktura omogoča večkratno uporabo posameznih učnih virov in hitro ter enostavno posodabljanje.
  • Predstavitev učne teme od splošnega k specifičnemu, pomaga učencu, da lažje procesira nove informacije in jih tudi lažje prikliče iz spomina, ko jih potrebuje.
  • Ne glede na to, da uporabljamo različne učne vire, daje Učni zemljevid učencem občutek enotne grafične podobe.
  • Tak način predstavitve podpira spremenjene bralne navade (Več na  4.4 seconds for every 100 words)

Ob koncu še naslednja misel:

»Since we live in a fast-paced world with ever increasing sensory overload, we need well-designed and structured learning opportunities to make best use of the limited time avaliable to us to build new knowledge.« (Nick van Dam)

Kaj pa vi? Kakšne tehnike pa vi uporabljate, da učencem olajšate proces pomnjenja?