Kako barve pripomorejo k izboljšanju pomnjenja?

V prispevku Kako deluje spomin smo videli, da je spomin center kognitivne učne teorije. Strokovnjaki na področju kognitivne psihologije so odkrili različne metode oblikovanja učnih vsebin, ki pripomorejo k izboljšanju pomnjenja. Priklic informacij je odvisen od različnih spremenljivk in ena od njih je tudi barva. Barva je najmočnejši dražljaj za naše možgane. Odpre namreč ostala področja v možganih in omogoča boljše in lažje učenje ter pomnjenje.

Nadaljuj z branjem

Kako zgraditi učinkovite spletne teste?

Učenci ne smejo biti samo pasivni, ko gre za e-učenje. Z učno vsebino morajo biti v stalni interakciji. Spletni test je ena izmed možnih interakcij, ki imajo lahko pozitiven učinek na dolgoročno pomnjenje. Obstajajo štirje osnovni tipi vprašanj, ki jih običajno uporabljamo pri oblikovanju spletnih testov:

  • vprašanja izbirnega tipa z več pravilnimi odgovori,
  • vprašanja izbirnega tipa z enim pravilnim odgovorom,
  • vprašanja alternativnega tipa ter
  • vprašanja z dopolnjevanjem.

Kot bom predstavila v nadaljevanju, različni tipi vprašanj služijo različnim namenom. Glavni namen vseh spletnih testov pa je preverjanje. Najbolje je, da kombiniramo različne tipe vprašanj z namenom, da spodbudimo učenčevo razmišljanje na različne načine. Seveda pa je potrebno slediti nekim osnovnim pravilom.

Nadaljuj z branjem

Enostavna tehnika, kako pomagati učencem pri pomnjenju

Dejstvo je, da se je vloga učiteljev/izobraževalcev spremenila. Učenci ne potrebujejo več učiteljev, da podajajo nove informacij. Učenci lahko slednje kjerkoli, samostojno pridobijo. In pri tem so zelo dobri. Zelo dobro znajo iskati in zbirati informacije iz najrazličnejših virov. Težava pa je, da jih ne znajo med seboj povezati v smiselno celoto, ne znajo jih uporabiti. Torej, kaj naj učitelji naredijo?

Pomagajo naj učencem razmišljati o pomenu posameznih informacij, pomagajo naj učencem pri pomnjenju. To pomeni, da ni v ospredju sama vsebina, ampak način, kako vsebino predstavimo, upoštevajoč kognitivno učno teorijo.

Nadaljuj z branjem

7 razlik med miselnim vzorcem in učnim zemljevidom

To je eno in isto, boste rekli. Pa ni. Glavna razlika je, da se miselne vzorce uporablja predvsem za predstavitev neke ideje ali za organiziranje/načrtovanje nekih aktivnosti (npr. viharjenje možganov) ali za učne namene, kot oblika zapiskov.

Tako so funkcionalnosti orodij za pripravo miselnih vzorcev temu posledično prilagojene, čeprav se v praksi miselne vzorce lahko uporablja za najrazličnejše namene, odvisno od vaše kreativnosti. Učni zemljevidi pa so vizualno ter funkcionalno zgrajeni samo za izobraževalne namene. Namenjeni so predstavitvi neke učne teme učencem, ki mora biti konsistentna, smiselno kurirana/urejena in podprta z ustreznimi učnimi materiali.

V tem prispevku se bom zato osredotočila na glavne razlike med orodji za pripravo miselnih vzorcev in orodij za pripravo učnih zemljevidov, ki bodo morda pripomogli k vaši lažji odločitvi, kdaj uporabiti miselni vzorec in kdaj učni zemljevid.

Nadaljuj z branjem

Tudi vi ne marate dolgočasnih PowerPoint predstavitev?

Če želimo narediti našo predstavitev bolj dinamično uporabimo PowerPoint (v nadaljevanju ppt), da naše govorno besedilo podkrepimo še z vizualnimi elementi in tako pripomoremo k boljšemu razumevanju in pomnjenju podane vsebine (saj veste, zapomnimo si 20 % tistega kar preberemo, 30 % kar slišimo, 40 % kar vidimo…). Z našo ppt predstavitvijo lahko naredimo odličen vtis na naše poslušalce ali pogorimo na celi črti.

Se je tudi vam dostikrat zgodilo, da ste prišli na kakšno izobraževanje ali seminar in je pred zbrano občinstvo prišel predavatelj, naložil svojo ppt predstavitev (v kateri je bila velika količina besedila) na računalnik in pričel brati s prosojnic (oz. »slajdov«). Meni se je že večkrat. Prosojnice so izgledale nekako takole:

Nadaljuj z branjem

Kako uporabiti sliko kot učni element

Nedavno sem si imel priložnost ogledati e-gradivo oziroma spletno učno vsebino, ki je vsebovalo relativno veliko grafičnih elementov (fotografije, ilustracije, razne skice, itd.). Najbolj mi je ostala v spominu prav posebna sličica, ki je bila ves čas prisotna v zgornjem desnem kotu. Bila je neke vrste maskota e-gradiva. Spraševal sem se, zakaj ji je avtor e-gradiva namenil toliko pozornosti v smislu prostora, ki ga je zasedla na zaslonu? Pravzaprav me je to vprašanje spodbudilo k pisanju tega prispevka.

Nadaljuj z branjem