Jana Jan

Po izobrazbi je univerzitetna diplomirana ekonomistka. Od leta 2002 sodeluje pri razvoju e-izobraževalnih storitev v podjetju Inter-es, kjer je sprva sodelovala na področju razvoja spletne učilnice za potrebe delovanja Višje strokovne šole, nato pa kot soavtorica pri izdelavi različnih e-gradiv. Aktivno je sodelovala tudi pri razvoju kombiniranega izobraževanja na področju Višje šole. Je soustanoviteljica spletnega orodja za učitelje Edynco ter portala Neda - centra e-izobraževanj za podjetnike.

Kako zgraditi učinkovite spletne teste?

Učenci ne smejo biti samo pasivni, ko gre za e-učenje. Z učno vsebino morajo biti v stalni interakciji. Spletni test je ena izmed možnih interakcij, ki imajo lahko pozitiven učinek na dolgoročno pomnjenje. Obstajajo štirje osnovni tipi vprašanj, ki jih običajno uporabljamo pri oblikovanju spletnih testov:

  • vprašanja izbirnega tipa z več pravilnimi odgovori,
  • vprašanja izbirnega tipa z enim pravilnim odgovorom,
  • vprašanja alternativnega tipa ter
  • vprašanja z dopolnjevanjem.

Kot bom predstavila v nadaljevanju, različni tipi vprašanj služijo različnim namenom. Glavni namen vseh spletnih testov pa je preverjanje. Najbolje je, da kombiniramo različne tipe vprašanj z namenom, da spodbudimo učenčevo razmišljanje na različne načine. Seveda pa je potrebno slediti nekim osnovnim pravilom.

Nadaljuj z branjem →

Enostavna tehnika, kako pomagati učencem pri pomnjenju

Dejstvo je, da se je vloga učiteljev/izobraževalcev spremenila. Učenci ne potrebujejo več učiteljev, da podajajo nove informacij. Učenci lahko slednje kjerkoli, samostojno pridobijo. In pri tem so zelo dobri. Zelo dobro znajo iskati in zbirati informacije iz najrazličnejših virov. Težava pa je, da jih ne znajo med seboj povezati v smiselno celoto, ne znajo jih uporabiti. Torej, kaj naj učitelji naredijo?

Pomagajo naj učencem razmišljati o pomenu posameznih informacij, pomagajo naj učencem pri pomnjenju. To pomeni, da ni v ospredju sama vsebina, ampak način, kako vsebino predstavimo, upoštevajoč kognitivno učno teorijo.

Nadaljuj z branjem →

7 razlik med miselnim vzorcem in učnim zemljevidom

To je eno in isto, boste rekli. Pa ni. Glavna razlika je, da se miselne vzorce uporablja predvsem za predstavitev neke ideje ali za organiziranje/načrtovanje nekih aktivnosti (npr. viharjenje možganov) ali za učne namene, kot oblika zapiskov.

Tako so funkcionalnosti orodij za pripravo miselnih vzorcev temu posledično prilagojene, čeprav se v praksi miselne vzorce lahko uporablja za najrazličnejše namene, odvisno od vaše kreativnosti. Učni zemljevidi pa so vizualno ter funkcionalno zgrajeni samo za izobraževalne namene. Namenjeni so predstavitvi neke učne teme učencem, ki mora biti konsistentna, smiselno kurirana/urejena in podprta z ustreznimi učnimi materiali.

V tem prispevku se bom zato osredotočila na glavne razlike med orodji za pripravo miselnih vzorcev in orodij za pripravo učnih zemljevidov, ki bodo morda pripomogli k vaši lažji odločitvi, kdaj uporabiti miselni vzorec in kdaj učni zemljevid.

Nadaljuj z branjem →

5 glavnih karakteristik Učnega zemljevida

Članek je prevod angleške verzije, katera je bila objavljena na spletnem portalu elearningindustry.com.

Učni zemljevid ni orodje za samoorganizacijo ali kolaborativno orodje. Kaj torej je Učni zemljevid in zakaj naj bi ga uporabljali? V nadaljevanju vam bo predstavljenih 5 glavnih karakteristik Učnega zemljevida.

Kot nam je vsem znano, poslovne, socialne in tehnološke spremembe vodijo tudi v spremembe v izobraževanju, še posebej na področju izobraževanja/usposabljanja zaposlenih. Naj še enkrat uporabim meni zelo ljubo izjavo Marca J. Rosenberga, ki mi je tudi stalno vodilo pri mojem delu:  “We must know more, but what we know has a shorter shelf life than ever”.

Nadaljuj z branjem →

Trendi na področju e-izobraževanja za leto 2013

V prispevku za 50. številko HRM revije z naslovom »Hitro e-izobraževanje kot odziv na spremenjene učne navade in potrebe zaposlenih«, sem podala naša razmišljanja in ugotovitve glede  možnosti in interesa delodajalcev za razvijanje drugačnih oblik izobraževanja, ki bodo sledila novim trendom izobraževanja in učenja.

Hitre globalne spremembe od ljudi namreč zahtevajo tudi hitro prilagajanje, če le-ti želijo slediti tem spremembam. Hitro prilagajanje pa je povezano s stalnim učenjem. Vedno  pomembnejše postaja neformalno učenje. Tudi učne navade ter potrebe ljudi po znanjih so se temu primerno spremenile. Ljudje iščejo tista znanja, ki jih v danem trenutku potrebujejo za rešitev nekega problema. Ne učijo se več »na zalogo«, ker za to enostavno nimajo več časa. Informacijska tehnologija jim omogoča, da sami izbirajo, kaj se bodo učili in kdaj se bodo učili. Zaradi velike količine že izdelanih in prosto dostopnih učnih vsebin, izobraževalci spreminjajo svojo vlogo iz oblikovalcev učnih vsebin v kuratorje učnih vsebin, ki jih s pomočjo e-učnih tehnologij, čim hitreje in enostavneje posredujejo učencem.

Nadaljuj z branjem →

Kaj je dobro vedeti, preden se odločite za izgradnjo e-tečajev?

Predstavljajte si, da ste tista oseba, ki odloča o izobraževanju zaposlenih v podjetju. Odločili ste se, da boste zaposlene izobraževali s pomočjo e-tečajev. Predenj se odločite, kakšen e-tečaj boste ponudili svojim zaposlenim si najprej odgovorite na dve temeljni vprašanji:

  1. Kakšne so potrebe podjetja po izobraževanju zaposlenih?
  2. Kakšne so potrebe zaposlenih – učencev?

Ne gradi se namreč vsak e-tečaj na enak način in resnici na ljubo, tudi e-tečaj ni vedno primerna oblika.

Nadaljuj z branjem →