v Nasveti

To je eno in isto, boste rekli. Pa ni. Glavna razlika je, da se miselne vzorce uporablja predvsem za predstavitev neke ideje ali za organiziranje/načrtovanje nekih aktivnosti (npr. viharjenje možganov) ali za učne namene, kot oblika zapiskov.

Tako so funkcionalnosti orodij za pripravo miselnih vzorcev temu posledično prilagojene, čeprav se v praksi miselne vzorce lahko uporablja za najrazličnejše namene, odvisno od vaše kreativnosti. Učni zemljevidi pa so vizualno ter funkcionalno zgrajeni samo za izobraževalne namene. Namenjeni so predstavitvi neke učne teme učencem, ki mora biti konsistentna, smiselno kurirana/urejena in podprta z ustreznimi učnimi materiali.

V tem prispevku se bom zato osredotočila na glavne razlike med orodji za pripravo miselnih vzorcev in orodij za pripravo učnih zemljevidov, ki bodo morda pripomogli k vaši lažji odločitvi, kdaj uporabiti miselni vzorec in kdaj učni zemljevid.

Iz tabele je razvidno, da je miselni vzorec vsekakor uporabljena osnova za učne zemljevide, ki pa vključuje nekaj dodatnih funkcionalnosti, ki so v e-izobraževanju pomembne. Torej je vse odvisno od namena uporabe ter potrebnih funkcionalnosti.

 MISELNI VZORECUČNI ZEMLJEVID
1.Miselni vzorci so običajno oblikovani s strani uporabnika/učenca samega.Učne zemljevide pripravi izobraževalec za učence.
2.Pri oblikovanju miselnih vzorcev ni omejitev.Učni zemljevidi so običajno sestavljeni iz
4-5 glavnih vej. Vsaka veja pa naj bi imela do 3 podveje. S tem se zagotavlja transparentnost.
3.V miselni vzorec običajno vstavimo samo ključno besedo/sliko. Vse ostale dodatne informacije pa so vidne na klik.Vsaka veja v učnem zemljevidu vključuje ključne informacije, ki so stalno vidne, zato, da učenec hitro razume celoten koncept učne teme.
4.Pripeti materiali v miselnem vzorcu so lahko različne datoteke ali spletne povezave, ki pa se običajno odprejo vedno izven miselnega vzorca.Pripete učni materiali v učnem zemljevidu so namenjene bolj poglobljenemu učenju. Tako lahko vsaka veja vsebuje ustrezen učni material, kot je na primer kratko posneto predavanje, video, spletni test, bralna zadolžitev ali spletna povezava. Vse pa se odpira znotraj učnega zemljevida, zato, da se učenec ne »izgubi«.
5.Nekatera orodja za miselne vzorce omogočajo sledenje vseh sprememb, ki jih najrazličnejši uporabniki naredijo v samem miselnem vzorcu.Učne zemljevide lahko spreminja samo izobraževalec.
6.Miselni vzorci običajno ne omogočajo kakršnekoli sinhrone/asinhrone komunikacije na določeno temo.Učni zemljevidi omogočajo diskusijski forum za vsako posamezno vejo v učnem zemljevidu ali na učni zemljevid kot celoto.
7.Miselni vzorci ne vključujejo analitike za spremljavo učnega procesa učencev.Kot izobraževalec lahko zbirate različne podatke o vseh učencih, ki uporabljajo vaš učni zemljevid.

Ampak, zakaj sploh uporabljati učne zemljevide v e-izobraževanju:

  • ker nam pomagajo prekiniti linearni način predstavljanja učnih tem;
  • ker nam preprečujejo kreiranje informacijsko prenasičenih učnih tem;
  • ker spodbujajo učence k raziskovanju učne teme in jim omogočajo, da izbirajo tisto vsebino, ki jo v danem trenutku potrebujejo;
  • sistem pripenjanja učnih materialov na posamezne veje, ki morajo biti tesno povezani z vsebino same veje, se odraža v izboljšanju pomnjenja;

In ne nazadnje:

Za zaključek si oglejte primer Učnega zemljevida:

Sedaj ste vi na vrsti. Delite z nami ali ste že kdaj uporabili kakršnokoli orodje za miselne vzorce ali učne zemljevide, kot pripomoček za pripravo e-učnih vsebin? Kakšni so bili rezultati?