• Naročite se na RSS novice

Ste kompetenten izobraževalec tudi v spletnem učnem okolju?

Avtor:     dec 27, 2012     Objavljeno pod: Razno

Vedno več podjetij in izobraževalnih organizacij se zaveda prednosti e-izobraževanja (hitro posodabljanje vsebin, dostopnost, večkratni pregled vsebin, prihranek časa in denarja za pot, …). Zato jih vedno več razmišlja, kako izkoristiti te prednosti in omogočiti učencem oz. zaposlenim hitro pridobivanje novih znanj. Novim potrebam in možnostim, ki jih ponuja internet, se morajo zato prilagoditi tudi izobraževalci – učitelji, interni trenerji v podjetjih, predavatelji, zunanji izvajalci izobraževanj.

Vendar kako? Internet je postal vir mnogih pomembnih informacij, pa tudi »smeti«. Izobraževalci imajo poleg svojih, sedaj na voljo nešteto drugih že pripravljenih gradiv, nalog, primerov, posnetkov, člankov ipd. Zato je njihova glavna naloga iskanje, zbiranje in obdelava informacij ter kritično vrednotenje ustreznosti teh informacij. Izobraževalec je tisti, ki informacije izbere, jih ustrezno uredi in jim da pečat verodostojnosti. Ena od pomembnih nalog izobraževalca je, da na analizo in kritično presojo teh informacij navaja tudi učence oz. udeležence izobraževanj. Zato izobraževalec ne more biti več le prenašalec znanja, ampak je urednik že obstoječih virov, organizator, usmerjevalec in ocenjevalec. Odgovornost za učni proces prenaša tudi na udeležence izobraževanj oz. učence.

Izobraževanje oz. učenje preko spleta potrebuje izobraževalca, ki ima poleg obstoječih znanj in kompetenc tudi kompetence za delo v spletnem učnem okolju (t.i. e-kompetence). Ne moremo predpostavljati, da bo izobraževalec, ki odlično funkcionira v klasični učilnici, kar čez noč postal kompetenten za delo v spletnem učnem okolju. Omogočiti mu moramo pridobivanje kompetenc, ki so potrebne za delo v spletnem učnem okolju ali ga usmeriti na ustrezne učne vire, v kolikor si ta znanja želi pridobiti sam.

Nekatere e-kompetence, ki jih potrebuje izobraževalec za delo v spletnem učnem okolju so:

  • Znanje uporabe strojne in didaktične programske opreme pri izobraževalnem delu (uporaba e-pošte, programov za urejanje besedil, preglednic, prosojnic, uporaba interneta, delo s strojno opremo in napravami – optični čitalci, mikrofoni, kamere, fotoaparati)
  • Zmožnost komunikacije in sodelovanja na daljavo s pomočjo tehnologije in virtualnih okolij (e-učilnice) ter spodbujanje sodelovanja (učencev, učiteljev, staršev) v  spletnih učnih okoljih;
  • Zmožnost iskanja, zbiranja, vrednotenja in obdelovanja informacij pridobljenih na internetu ter uporaba teh informacij v izobraževalne namene.
  • Zmožnost izdelave in oblikovanja spletnih učnih vsebin za določeno ciljno skupino.
  • Zmožnost načrtovanja, izvedbe in vrednotenje izobraževanja z uporabo IKT.
  • Poznavanje in izvajanje ustreznih načinov spodbujanja udeležencev oz. učencev v spletnem učnem okolju ter spremljanje njihovega dela (aktivnosti).

Navedena znanja in kompetence predstavljajo ne več samo izziv, ampak nujen predpogoj za uspešno delo izobraževalcev. Generacije učencev in zaposlenih, ki prihajajo, so namreč vedno bolj informacijsko pismene, zato bodo tudi izobraževalci morali stalno posodabljati svoje znanje na tem področju in se prilagajati spremembam ali pa ne bodo več konkurenčni – s tem pa ne bo konkurenčna tudi organizacija znotraj katere delujejo. Torej, ste konkurenčni?

 


 

Viri:

  1. Beth´s Blog. Content curation. (online). Pridobljeno 17. 12. 2012. Dostopno na naslovu: http://www.bethkanter.org/content-curation-101/
  2. Slovensko izobraževalno omrežje. Zakaj postati e-kompetenten? (online). Pridobljeno 12. 12. 2012. Dostopno na naslovu: http://www.sio.si/sio/projekti/e_solstvo/opis_e_kompetenc/sest_temeljnih_e_kompetenc/.
  3. Stanič, T. Področni učni strokovnjak, kot skrbnik e-učne vsebine (online). Pridobljeno 13. 12. 2012. Dostopno na naslovu: http://www.eizobrazevanje.net/podrocni-strokovnjak-kot-skrbnik-e-ucne-vsebine/

Če vam je bil ta prispevek všeč, vam lahko najnovejšega pošljemo na vaš e-poštni naslov.

Comments are closed.